Bralno značko sta osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Prve – Prežihove značke – so bile podeljene maja 1961 na Koroškem. Od začetka devetdesetih let, ko se je gibanje posodobilo z motivacijskim programom S knjigo v svet, je to tudi njeno geslo.
Gibanje gradi na tradiciji bralnih značk, poimenovanih po slovenskih pisateljih, oz. Zveze bralnih značk Slovenije, ki je od sedemdesetih let dalje organizacijsko delovala kot eden nacionalnih programov v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. V strokovnem smislu gibanje od vsega začetka vodijo mentorji po šolah (od devetdesetih let dalje tudi po vrtcih in knjižnicah) – njihovo delo z mladimi je temelj Bralne značke.
Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska/interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.
Bralna značka (na splošno ali določena spominska bralna značka z imenom po pisatelju) se dogaja na 99 % osnovnih šol v Sloveniji, v tovrstno branje se vključuje kar 75 % osnovnošolcev. V zadnjih dvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Ocenjujemo, da v vseh programih vsako leto sodeluje več kot 140.000 otrok, ki berejo slovenske knjige. Vodi jih več kot 6.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev in knjižničarjev).
Oblike motiviranja za branje so zelo različne, mentorji jih prilagajajo objektivnim možnostim, predvsem pa interesom in željam mladih bralcev: pogovori o knjigah, bralni klubi, projektno delo, literarne uganke, kvizi, srečanja s književniki, sodelovanje pri literarnih ali šolskih glasilih ipd.
Tudi na naši šoli vsako leto tekmujemo za Bralno značko in to že od leta 1970. Vodja tekmovanja je šolska knjižničarka, ki s pomočjo učiteljic razredne stopnje in slovenščine pripravlja sezname knjig. Ob koncu leta organizira zaključne prireditve za bralce, ko jih obiščejo slovenski mladinski pisatelji ali ilustratorji. Poskrbi tudi za priznanja, ki jih prejmejo učenci. Sodeluje pa tudi z ZPM Domžale, ki vsako leto organizira zaključno prireditev za zlate bralce (učence, ki so vsa leta osvojili priznanje).
Zlatim bralcem Društvo Bralna značka Slovenije vsako leto podeli tudi knjižno nagrado, učencem prvih razredov pa eno knjigo v razredno knjižnico za spodbudo in povabilo k branju. Letos (2016/17) so zlati bralci prejeli knjigo Saše Dolenca »Od genov do zvezd : Osupljive zgodbe iz sveta znanosti«, učenci prvih razredov pa knjigo Leopolda Suhodolčana »7 nagajivih«.
Letos je tekmovanje na OŠ Domžale uspešno zaključilo 457 učencev, na PŠ Ihan pa 104 učenci. Upad učencev, ki ne tekmujejo za bralno značko, se začne v 5. razredu, nato pa je vsako leto teh učencev manj. Vsi skupaj (mentorji branja za bralno značko) pa si bomo še naprej prizadevali za vsakega bralca.
Pozitivno pa je, da nam uspe nekako zadržati število zlatih bralcev (učencev, ki berejo vseh devet let). Letos jih je bilo 26.
Upam, da nam bo tudi letos uspelo in da bomo k branju privabili kar največ mladih bralcev.
