V petek, 15. 11. 2019, je potekal tradicionalni ZDRAV EKODAN, osrednja ozaveščevalna dejavnost dveh šolskih projektov Ekošola in Zdrava šola. Dan smo vsi učenci in učitelji začeli z okusnim tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki so nam ga priskrbeli lokalni kmetje, sadjarji in peki. Kot običajno so ga sestavljali kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Ob zajtrkovanju je bil poudarek na lokalni in ekološki pridelavi zdrave hrane. Vključili smo tudi vsebine kulturnega prehranjevanja – bonton pri jedi in tehnike umirjanja – čuječnost. Nato so vsi učenci z razredniki in drugimi izvajalci na različne načine poglabljali vsebine zdravega prehranjevanja, s poudarkom na pomenu čebelarstva in medu in/ali utrjevali raznovrstne okoljske vsebine o podnebnih spremembah.
V nadaljevanju sledi podroben opis aktivnosti po razredih.
1. razredi
Učenci 1. razreda so po zajtrku spoznavali pomen zdrave hrane ter si ogledali predstavitev o življenju čebel. Razgibali so se ob plesu Čebelice in narisali panjske končnice. Vsak oddelek je tako naredil svoj čebelnjak.
Veronika Šporar
2. razredi
Po razgovoru ob reku »Prazna vreča ne stoji pokonci«, smo v čuječnosti pojedli zajtrk. Vsi smo pozornost usmerili na trenutno izkušnjo, da zajtrk pojemo v tišini ob glasbi in okušamo vse okuse, ki so nam dani. Nato smo si ogledali na spletu filmček o čebelah z ribičem Pepetom ter zaplesali ples Čebelice. Na koncu pa je vsak učenec izdelal tudi svojo piramido prehrane.
Anita Tancik
3. razredi
Ogledali smo si dokumentarno oddajo S čebelo do medu, kjer smo izvedeli marsikaj novega. Svoje znanje smo preverjali ob reševanju učnega lista. Za sprostitev med delom pa smo zaplesali ob Čukovih Čebelicah. Zadnji del smo likovno ustvarjali. Porisali smo panjske končnice, kot so si jih zamislili otroci in izdelali nekaj prikupnih čebelic. Pri posameznih dejavnostih smo vključevali še vsebine čuječnosti. Ob vsem tem pa nam je dan zelo hitro minil.
Irena Pirš
4. razredi
Učenci 4. razredov smo se ob tradicionalnem slovenskem zajtrku pogovorili o bontonu pri prehranjevanju. Pogovor smo nadaljevali o poteku prebavne poti skozi naše telo. Delo smo nadaljevali s spoznavanjem in utrjevanjem znanja o človeškem telesu. Učenci so v skupinah izdelali plakate ter jih ob koncu pred razredom predstavili.
Urška Gorjan
5. razredi
Učenci so se po zajtrku lotili izdelave plakatov Zdravi obroki (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in zgodnja večerja). Vsaka skupina je svoj plakat tudi predstavila in ga razstavila v razredu. Vse skupine so zapisale tudi primere dobrih obrokov. Na koncu pa nismo pozabili niti na gibanje, ki je prav tako pomemben vidik zdravega življenja. Odpravili smo se v telovadnico in se dodobra razgibali.
Petra Zupančič
PODALJŠANO BIVANJE
V podaljšanem bivanju so učenci 2. a naredili plakat na temo zdrave prehrane. V ta namen smo si najprej ogledali kratki risani film na temo Prave hrane, lokalno pridelane in kupljene na tržnici, nato smo vodili kratek razgovor o zdravem prehranjevanju in pravilno izvedenem, v tišini, z občutkom in okušanjem. Na koncu smo naredili plakat, kako prava hrana vpliva na zdravo telo in um.
Monika Grašič
6. razredi
Ekodan se je začel z oblikovanjem prtičkov, na njih smo pojedli tradicionalni slovenski zajtrk. Nadaljevali smo s pogovorom o hrani, ki jo jemo. Razdelili smo se v skupine in vsaka je dobila za predstavitev eno vrsto hrane. Dva iz skupine sta jo predstavila pred razredom. Pozanimali smo se, iz kje jo uvažajo in koliko kilometrov je od tam do Slovenije. Z vrvico smo povezali na zemljevidu sveta državo in Slovenijo. Po predstavitvah smo se pogovarjali o prednostih in slabostih lokalne in uvožene hrane. Ugotovili smo, da je lokalna hrana dražja, ampak bolj zdrava. Uvožena pa bolj brez okusa, temveč lepše izgleda in je cenejša. A potrudimo se, da kupujemo lokalno hrano, saj s tem podpiramo naše kmete.Sledilo je predavanje o čebelah, pri katerem smo se vsi veliko naučili.Zadnjo uro pa smo pokušali med in poskušali ugotoviti, za katero vrsto medu gre. Mislim, da je bila to za vse najbolj okusna ura. Mislim, da smo vsi od tega dneva veliko odnesli!
Nina Vidmar, 6. c
DELAVNICA: ŽIVLJENJE ČEBEL
Učencem sem najprej predstavila življenje čebel. Pogovarjali smo se o opraševanju žužkocvetnih rastlin, pomenu čebel ter drugih opraševalcev za kmetijstvo in pridelavo sadja ter zelenjave. Nato sem izpostavila pomen »kranjske sivke« za slovensko čebelarstvo. Pogovarjali smo se o čebelji družini, o številu čebel delavk, trotov ter matic; o njihovih nalogah ter načinu življenja in sodelovanja. Nato smo si ogledali fotografije čebeljih pridelkov, ki jih človek pridobiva in uporablja – med, vosek, cvetni prah, čebelji strup – nevarnost alergijskih reakcij, matični mleček… Na koncu pa smo se pogovorili še o ogroženosti čebel. Izpostavila sem bolezen varoja ter zastrupitve čebel ob neprimerni uporabi kmetijskih fitofarmacevtskih sredstvih.
V drugi šolski uri sem najprej predstavila delo čebelarja. Praktično sem pokazala čebelarsko obleko, metlico, vilice. Na mizo sem postavila učne sate s fotografijami čebelje družine in pokazala, kako pregledujem družino, kako dimim čebele z gobo, kako jih ometem pred točenjem…. V nadaljevanju so učenci reševali učni list in hkrati v skupinicah po 3 prihajali k meni, da so si lahko ogledali satno osnovo, zgrajeno satnico, čebelarsko orodje, ter na učnih satih na fotografijah našli trote, matico ter čebele delavke. Nato smo pregledali učni list ter se posvetili še degustaciji 4 vrst medu. Učenci so okušali, vonjali ter opazovali barvo in poskušali ugotoviti ter izbrati med ponujenimi imeni pravo vrsto medu za posamezen vzorec.
Izvajalka delavnice: Jana Tomažič-Ličen
7. razredi
Po čuječe zaužitem tradicionalnem zajtrku smo si ogledali kratek film, v katerem smo spoznali, da moramo obvarovati Zemljo pred učinkom tople grede in se o njem pogovorili s prostovoljko iz Umanotere. Govorili smo o učinku tople grede in kako lahko vpliva na Zemljo in na vsa živa bitja, ki živijo na njej. Tudi na ljudi. Razglabljali smo tudi o rešitvah in o tem, kako lahko vsak posameznik po svojih močeh pomaga k zmanjšanju učinka tople grede. Po malici smo z učiteljico prebrali sestavek o pravični trgovini in se o njej pogovorili. Ugotavljali smo, iz katerih držav so naša oblačila ter podrobneje spoznavali pomen pravične trgovine. Četrto uro smo se umirjali z društvom Leteča želva in se igrali zanimivo igro sodelovanja. Peto uro smo z učiteljico obnovili potek dneva in naredili eksperiment raztapljanja različnih vrst – oblik sladkorja v limonadi in se pogovarjali o nevarnosti sladkih pijač. Dan je bil poučen, zanimiv in zabaven.
Mia Štular, 7. c
V 7. a razredu so učenci po zaključenih delavnicah z razrednikom delali sivkine kreme iz posušene sivke iz šolskega vrta za prednovoletni bazar.
Brina Beg, 7. a
8. razredi
Udeležili smo se predavanja znane vremenoslovke Tanje Cegnar. Ta nam je razložila, kaj se bo zgodilo z Zemljo, če se le malo ne bomo potrudili in zmanjšali izpuste nevarnih plinov v ozračje. Potem smo se z učiteljico pogovorili o tem, kar smo slišali. Sledila je delavnica Centra za mlade Domžale, kjer so nas naučili, kako si organizirati prosti čas. Na delavnici gospe Cegnar smo se pogovarjali o morebitnih rešitvah učinka tople grede, kjer smo se naučili veliko novih stvari. Upam, da bo naša šola še kdaj organizirala kaj takega.
Filip Barbalić, 8. a
9. razredi
Ko smo pozajtrkovali s svojimi razredniki, smo se odpravili v Zbirališče odpadkov Zorica v Kranj. Takoj ko smo prispeli, nam je vodič povedal nekaj zanimivih dejstev o odpadkih. Na primer, da na leto samo na tem zbirališču zberejo približno 30 ton odpadkov letno. Povedal nam je tudi marsikaj o ločevanju. Pomembno je, da si to, kako moramo ločevati odpadke zapomnimo za celo življenje. Na začetku ogleda nas je malo presenetil dež. Zato smo se odpravili v notranje prostore, kjer so zbrani odpadki, ki so posebni in zato ne spadajo pod nobeno vrsto odpadkov. Meni je bilo zanimivo predvsem to, da veliko odpadkov sploh ni izgledalo, kot da bi bili odpadki, temveč so bili še čisto uporabni. Vodič je posebej poudaril, da bi morali biti ljudje bolj ozaveščeni o količini odpadkov, ki jih proizvajajo. Zato je bolje, da neko stvar večkrat uporabimo, preden jo zavržemo. Naš ogled se je nadaljeval pri zabojnikih. Ti veliki zabojniki so zelo zanimivi, saj imajo vstavljene določene stiskalne naprave, da odpadke stisnejo skupaj. Tako pridobijo veliko več prostora. Zato je pomembno, da tetrapake sploščimo, preden jih odvržemo. Zbirališče odpadkov je veliko, zato imajo vsak zabojnik označen s kratkim opisom, da uslužbenci lažje vedo, kateri odpadki sodijo v določen zabojnik. Preden smo se odpravili nazaj proti Domžalam, nam je vodič povedal še najbolj ključno stvar. Rekel je, da moramo ljudje bolj ločevati in se zavedati pomena odpadkov, da bi zavarovali naš dom in našo populacijo.
Pruša Katarina Matvoz, 9. a
