1.dan – petek, 10. 5. 2019
Naša prva postojanka na letošnjem taboru, katerega so se udeležili nadarjeni učenci sedmih in osmih razredov je bil Park vojaške zgodovine v Pivki. Nekdanja vojašnica ponuja presunljiv prikaz vojaške tehnike na naših tleh od prve svetovne dalje. Razstava nas vodi skozi obe svetovni in osamosvojitveno vojno. Med atraktivnejšimi eksponati pa je zagotovo podmornica, katere notranjost smo ti tudi ogledali.
Naslednja postojanka je bila cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah. Majhna cerkev iz 13. stoletja je obdana z mogočnim taborskim obzidjem in poslikana z renesančnimi freskami iz 15. stoletja. Svetovno znana freska Mrtvaški ples pa je ena najboljše ohranjenih uprizoritev s tematiko, ki nazorno prikazujejo da neglede na stan smrt ne izbira.
Pot nas je nato vodila ob Kraškem robu, pod viaduktom Črni Kal do Fiese, kjer nas je v CŠOD Breženka že čakalo kosilo.
Popoldne in v večernih urah pa so učenci na delavnicah spoznavali Slovensko Primorje, mediteransko živalstvo in rastlinstvo, raziskovali obalo in analizirali morsko vodo ter jo primerjali z vodo iz sladkovodnega jezera tik ob obali. S smehom in zabavnim programom pa smo v poznih večernih urah zaključili naš prvi dan tabora.
2. dan – sobota, 11. 5. 2019
Po zajtrku in urejanju sob, smo se peš odpravili v Piran. Ker je pešpot ob obali zaradi možnosti podora kamenja zaprta, nas je pot vodila čez hrib, kjer smo ob poti spoznavali rastlinstvo in geografske posebnosti Primorskega sveta. Ustavili smo se tudi ob mestnem obzidju in si razgledali po okolici.
V pristanišču v Piranu nas je že čakala barka Subaquatic s katero smo se podali na vožnjo do Strunjana. Med potjo smo občudovali našo obalo in spoznali kako krhek je flišni klif in kakšen je vpliv na življenje prebivalcev tik nad prepadno steno. Ker so reke zaradi obilnih padavin v dneh pred našo plovbo v morje prinesel ogromno materiala, je bila vidljivost pod vodo slaba, pa vendar smo videli nekaj utrinkov iz življenja pod gladino. Resda se naše morje ne more primerjati s pestrostjo tropskih morij, a življenje pod vodo je tudi v našem morju. V Strunjanu pa smo si ogledali tudi školjčišče klapavic.
Popoldne smo obiskali najsevernejše jadranske soline – soline v Strunjanu, kjer tako kot v Sečovljah, tudi tukaj sol pridelujejo na 7. stoletij star način. Sprehodili smo se okoli lagune Stjuža, naše edine lagune v kateri so domačini stoletja gojili ribe. Ker tak način gojenja ni več konkurenčen sodobnim ribolovnih tehnikam, je laguna postala neuporabna, danes pa je območje pod strogimi varstvenimi ukrepi Krajinskega parka Strunjan, saj je edinstven habitat za raznolike organizme. Sprehod do Strunjanskega križa nam nudi čudovit razgled na del najdaljšega neokrnjenega odseka slovenske obale, vključno s klifnimi stenami in Mesečevim zalivom.
Po postanku v Kopru, kjer smo si privoščili nekaj prostega časa za uživanje ob sladoledu in drugih dobrotah, smo obiskali še našo zadnjo postojanko – školjčišče ali ‘pokopališče školjk’ v bližini Ankarana, ki je nastalo zaradi poglabljanja morja za potrebe koprskega pristanišča.
intenzivne dejavnosti pa so nas, tako učiteljice kot učence, zmerno utrudile. Polni vtisov smo se v večernih urah vrnili domov.
Daša Sojer, Katarina Vodopivec Kolar in Vladimira Švegelj
(Skupno 481 obiskov, današnjih obiskov 1)
