V petek 4. 10. 2024 ob 12 uri, smo se učenci 7., 8. in 9. razreda zbrali pred avtobusno postajo, poleg šole. Počakali smo na avtobus in se odpeljali v Center šolskih in obšolskih dejavnosti Planica.
Ob 14 uri smo prispeli v dom, vrgli prtljago v kot prtljago in se odpravili na kosilo. Po jedi smo se razdelili v sobe in se razpakirali, spočili in se pripravili na pohod.
Ob 16 uri smo se odpravili na pohod v Tamar. Do planinske koče v Tamarju smo hodili 1 dolgo uro, seveda smo vmes petnajskrat učitelja vprašali, če smo že tam. Med potjo smo se tudi ustavljali, saj smo nepričakovano naleteli na reko, katero smo prečkali čez dve debli dreves ali pa s skokom. Videli smo tudi tri mlade srnice, ki jih lokalci poznajo. V koči smo lahko kupili topel šmorn in se odpočili. Nato smo se spustili v dolino.
V dom smo prispeli ob 19. uri. Preoblekli smo se v suha in topla oblačila ter povečerjali. Na večerjo smo sicer zamudili pol ure, ker smo »neodgovorni« otroci. Po okusni večerji smo šli v dvorano, se družili, imeli igre z žogo ter plezali (po vrvi ali plezalni steni). Igrali smo odbojko s skupino učiteljice Tine z 9. razredi proti skupini učitelja Romana z 8. razredi, seveda je zmagala učiteljičina skupina 25 proti 23, ampak učitelj Roman je še vedno legenda. Igre smo končali ob 15 minut do 22 ure, se pripravili na spanec in se odpravili spat.
V soboto ob 7. uri sta nas učitelja vrgla iz postelje. Očedili smo se, ter odšli na zajtrk. Po odličnem zajtrku smo si pripravili sendviče za pohod.
Ob 9. uri smo se odpravili na Tromejo. Ponovno smo se srečali z vodnim izzivom in ga srečno preskočili, pa vendar jih je nekaj čmoknilo v vodo. Nekaj časa smo hodili po vasi, potem pa se je začel klanec. Po poti je bilo veliko snega, zato smo se kepali. Fantje so imeli celo vojno in molže. Separatisti (osmi razredi, ki so malo zaostali) proti devetim razredom. Ubrali smo bližnjico, da smo hitreje prišli na vrh, ker smo bili neučakani. Na vrhu je bilo ogromno snega in mrzlo. Preoblekli smo se, pojedli slastno malico in se pogreli. Učitelja sta vzela na tisoče slik in selfijev. Ker smo bili na Tromeji, smo bili na meji s tremi državami: Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Pot navzdol je bila zelo strma in spolzka zato nas je veliko popadalo,tudi uboga učiteljica je padla in si nategnila roko, k sreči ni resno poškodovana. Hodili smo samo do vasi saj nas je tam pričakal avtobus. Med čakanjem sta učitelja po naših predvidevanjih šla na kavo, nas pa poslala v trgovino, saj smo mi učenci nemogoči in sta si kavo še kar zaslužila. Z avtobusom smo se odpeljali v dom, kjer smo pobrali prtljago in se odpeljali domov.
Domov smo prišli ob 15. uri. Imeli smo zelo lep vikend, ki nam je zapustil veliko lepih spominov.
7. 10. 2024, Julija in Eva 7.b
